V evangelijih beremo o Jezusu, ki velikokrat sreča svoje učence pri obedu. Najsi bo to svatba v Kani galilejski, večerja z Zahejem ali pa obed, pri katerem je on sam maziljen, ko pride žena, ki mazili Jezusove noge s svojimi lasmi. Zadnja večerja je drugačna. Z njo Jezus srečuje svoje učence, a jim tudi pokaže, da naši medsebojni odnosi niso samo preprosto sobivanje ampak kažejo še na nekaj več. Jezus v zadnji večerji naredi, kar bo naredil en dan kasneje na križu. Daruje samega sebe. Pokaže, da je to mogoče tudi na nekrvav način. Jezusova zadnja večerja je čisti duhovni trenutek v katerem Jezus učencem in vsem nam pokaže popolno ljubezen. Zato je zadnja večerja tisti dogodek, ki ga kristjani ponavljamo skozi celo zgodovino. Sodobna različica zadnje večerje je evharistična daritev po kateri nam govori živi Bog.
120. Kako se Jezusa daritev izraža pri zadnji večerji?
Pri zadnji večerji z dvanajsterimi apostoli na večer pred svojim trpljenjem Jezus vnaprej izvrši, se pravi izrazi in uresniči prostovoljno daritev samega sebe: "To je moje telo, ki se daje za vas", "to je moja kri, ki ... se preliva" (Lk 22,19-20). S tem Jezus hkrati postavi evharistijo kot "spomin" (1 Kor 11,25) svoje daritve in svoje apostole za duhovnike nove zaveze.
