Če želimo premišljevati o tem, kakšno je bilo Jezusovo vstalo telo, moramo pred tem misliti še na nekaj drugega. Kakšno je naše telo? Kakšno je vsako človekovo telo?
Včasih se pogovarjamo, razmišljamo in delamo tako, kakor da je človekovo telo le neka lupina, ki nam je dana, da bi v njej prebivali; ta lupina bo ob smrti razpadla in mi bomo vzeti v nebesa kot nekakšen duhec. Čeprav tudi mi izražamo vero v vstajenje telesa, pa še vedno ne vemo čisto dobro, kaj to sploh pomeni.
Nekateri na primer mislijo, da je telo le nekaj začasnega. Zato telo oblikujejo po lastni meri. Telo je le orodje, zato lahko z njim naredim tako rekoč vse, kar hočem. Toda to ne drži.
Kristjani imamo velikokrat občutek, da se v telesu naseli greh, ker naj bi bilo telo grešno. Zato ga je treba vzgajati in kaznovati s posti in odrekanji. Post je odlična in hvalevredna duhovna vaja. Nikoli pa ne sme biti usmerjena proti ljubezni do telesa.
Kristjani svoje telo ljubimo in ga negujemo kot negujemo svetišče – telo je namreč tempelj Svetega Duha.
Jezusovo telo je bilo po vstajenju poveličano. Z vstajenjem je Jezus pokazal, da smo tako pred kakor po smrti ljudje telesna bitja in ohranjamo vse svoje lastnosti. Pokazal pa je tudi, da greh ni lastnost človeka in človek po smrti živi brez zaznamovanosti z grehom in brez posledic greha, ki bi jih lahko nosil na svojem telesu.
Danes je Jezusovo vstalo telo predvsem prisotno pri nas v obliki evharistije.
129. Kakšno je Jezusovo vstalo telo?
Kristusovo vstajenje ni bilo vrnitev v zemeljsko življenje. Njegovo vstalo telo je telo, ki je bilo križano in nosi znamenja njegovega trpljenja, a je odslej deležno božjega življenja z lastnostmi poveličanega telesa. Zaradi tega je vstali Jezus popolnoma svoboden, da se prikaže svojim učencem kakor in kjer hoče in pod različnimi podobami.
